Okna in kvalitetne roleteOkna in kvalitetne rolete
Vedno, ko kje vidim stare rolete, se spomnim na moje stare starše. Kako rada sem hodila k njima na počitnice. Onadva sta bila moja opora, moje zavetišče in ob njiju je se počutila vedno varna. Zakaj pa se vedno, ko vidim kakšne podobne rolete, spomnim na njiju. Ker sta imela ritual, da ko se je stemnilo, sta spustila rolete in zjutraj prvo kar si zaslišal, je bilo to, da je babica dvignila rolete, ko se je prebudila in odšla v kuhinjo. Res imam prelepe spomine, kako zelo sem jih imela rada in kako zelo jih pogrešam še danes. Življenje gre sicer naprej, ampak skoraj ne mine dan, ko se ne bi spomnila na oba, ker sta oba imela tisto toplino, ki sem jo oboževala.
Včasih se pošalim in rečem, da takšnih ne dalajo več. No, pa gremo nazaj, zakaj so rolete v mojem spominu pri njima tako močne. Vsak večer, ko se je znočilo, je babica želela sama spustiti rolete, ker je bila prepričana, da najbolj zna in da bi jih kdo drug lahko pokvaril. Jaz sem bila edina, ki ji je dovolila, da sem lahko počasi spustila rolete, vendar je bila prisotna. Najbolj mi je bilo smešno, ker zvečer nihče ni smel prižgati luči, dokler babica ni dala dol rolete, ker bi drugače drugi ljudje gledali v hišo. Ja, smo imeli nekaj hiš okoli nas, vednar to ni bil takšen problem, če bi rolete tudi ostale gori in bi e prižgala luč. Vendar to je bila njena navada, dedek pa jo je vedno poslušal.
En dan rolete zjutraj niso bile dvignjene in moja babica je dlje spala. Takrat me je prestrašila, kajti to je bilo pravilo, da ona prva vstane in dvigne rolete. Njen nasmeh me spremlja še danes, ker je bila srčna in skrbna babica, ki jo lahko samo iščeš. Rada sem jo imela. …
