1px natančno

Pretekli mesec je bila operacija nosu na mojem obrazu uspešnaPretekli mesec je bila operacija nosu na mojem obrazu uspešna

Tako je, operacija nosu je za menoj in končno so tukaj prvi dnevi brez bolečin. Kako je vse skupaj potekalo v zadnjem mescu, žal ne morem najbolje opisati, saj se zaradi bolečin in zaradi vseh protibolečinskih tablet ne spomnim vsega najbolje. Vem, da me je bolelo, a sem težko spala, da sem bila zatečena in da sem, kar nekaj časa bila videti, kakor da se mi je zgodilo nekaj povsem drugega kakor operacija nosu, ki bo imela na koncu lepotni zaključek.

Še dobro, da imam to srečo, da delam od doma in sem si lahko vzela le dva tedna dopusta. Sicer sem v drugem tednu že delala nekaj stvari tako, da nisem v tolikšnem zaostanku, pa tudi nisem še povsem dobra, da bi šla med ljudi, če to ni nujno. In ker lahko še kakšna dva tedna delam lepo od doma brez skrbi, se mnogo bolje počutim. Prijatelji so sicer že zelo nestrpni, da vidijo rezultat in tudi jaz se že veselim tega, da slišim povratne informacije. Kolikor vidim, je bila operacija nosu še boljša, kolikor sem pričakovala in komaj čakam, da mi še en manjši del otekline izgine, da se bo zares videl končni rezultat.

No vsaj temnih podočnjakov nimam več. Ta del je bil kar nadležen. Sicer sem videla in tudi vedela, da se mi bo to zgodilo. Ampak ko so se enkrat pojavili tisti pobarvani kolobarji in bili tam dneve brez, da bi se karkoli spreminjalo, sem se res prestrašila, da bo tako ostalo. Na srečo so čez čas začeli izginjati in tako, sem si oddahnila, saj sem vedela, da so se posledice, ki jih je naredila operacija nosu, počasi začele izginjati.

Sedaj čakam samo že zanje dni, da se vse umiri, in seveda neskončno fotografiranje, ko mi ne bo treba več iskati profila, kjer se mi krivi nos ne bo tako zelo videl. Kakorkoli, vse, kar je potegnilo za sabo, je bila operacija nosu vsekakor vredna.…

V šoli uživam, ko hodim na pevske vajeV šoli uživam, ko hodim na pevske vaje

Že takoj v prvem razredu sem vedno rada pela in to je učiteljica videla. Tako sem bila vedno glavna, kadarkoli je bilo potrebno kaj zapeti. Sedaj hodim v peti razred in sem redno na pevskih vajah. Vsak teden komaj čakam, da imam pevske vaje, ker res rada pojem.

Nekateri moji sošolci nimajo radi petja, vendar jaz se s tem ne obremenjujem. Posebej fantje imajo raje nogomet in košarko. To je čisto nekaj normalnega. Tudi nekaj fantov imamo na pevskih vajah, vendar morajo imeti kar trdo kožo, ker jih drugi hitro zafrkavajo, da je pelje samo za punce. 

Pri pevskih vajah sem vedno glavna, ker tako hočem, saj me petje osrečuje. Kadarkoli se kdo mora javiti, se javim jaz, ker sem rada izpostavljena. Kako sem srečna, ko lahko pojem sama. Tudi učitelj pevskega zbora ve, da rada pojem in me tudi večkrat izbere. 

Sedaj pred kratkim smo imeli nastop za dan mamic. Kako sem bila srečna, ker sem pesmi lahko pela sama in ko so mi na koncu ploskali. To je bil moj prvi javni nastop, do sedaj sem vedno pela le skupaj s pevskim zborom. 

Upam, da bom kmalu spet imela eno priložnost, da pojem sama, to imam najraje. Moja mami mi je že rekla, da bom pevka, ker me to tako veseli, sama še ne vem, sigurno pa bo glasba del mojega življenja, ker je že sedaj. Hodim tudi v glasbeno šolo, kjer se učim igranje klavirja. To mi ne gre tako dobro kot petje, ker me petje bolj veseli. Vendar učenje klavirja ne bom opustila, ker mi bo v življenju prišlo še kako prav, da znam igrati na en instrument. …

Ne bi si mislila, da sladkorna bolezen lahko nastane tudi zaradi preveč sedenjaNe bi si mislila, da sladkorna bolezen lahko nastane tudi zaradi preveč sedenja

Eden izmed možnih vzrokov, da nastane sladkorna bolezen tipa dva, je tudi sedenje. Da tudi jaz sem bila šokirana, ko sem to prebrala, saj zelo veliko sedim. Odkar ne kadim več, tudi manjkrat vstanem in se razhodim. Ko sem še kadila, sem na približno vsako uro vstala in odšla ven na cigareto. Skoraj nisem mogla verjeti, da je bilo to lahko, da bolj zdravo kakor pa prevelika količina sedenja, ki ga imam sedaj. No, delno je tudi posledica tega, da odkar delam od doma zaradi karanten, ne hodim niti, ko grem v službo. Sicer sedaj ko je poletje, sem vsaj veliko zunaj, pozimi pa priznam, da nisem bila veliko.

Po prebiranju raznih informacij o tem, zakaj pride do tega med sedenjem, pa sem našla zanimiv podatek. Zaradi sedenja inzulin slabše dela in posledično v krvi ostane več sladkorja. In to povečuje možnost, da nastane sladkorna bolezen tipa dva, ki je največji dejavnik za bolezni srca in ožilja.

Vedela sem, da sedenje ni zdravo, pa sem zadnje leto, kar zanemarila skrb za to, da ne sedim preveč. In ker se zadnje čase res ne počutim najboljše, me je resno zaskrbel ta podatek. Najbrž ne bom šla ravno na na test, ki ga naredijo v primeru, če se sumi sladkorna bolezen, ker ne vem, ali imam te znake, bom pa vsekakor bolj pozorna na to, kaj se s telesom dogaja. Kaj vse lahko človek čisto po naključju izve, ko se mu sanja ne, da bi kaj takega lahko obstajalo.

Še dobro, da imam pametno uro, da si lahko nastavim opomnike, ki me bodo vsako uro pripravili do tega, da naredim vsaj sto korakov. Bolje vsaj nekaj kakor nič. Če delam od doma, je pot od postelje do mize dvajset korakov. To ni nič. Če ne bom naredila nič se lahko, kar začnem pripravljati na to, kako bo sladkorna bolezen ali pa kaj drugega potrkalo na moje telo.…